e-Gora
Naš spletni časopis

 

Domov
Novejše
Info
Prijava

e-Gora, št. 2, 2017


Kazalo

tabela 1   tabela 3   tabela 4  

 

 

 

 



E-Gora
Copyright ©2006 FranceS
10020

Spletišče Razmere v gorah

France Sevšek

V tem prispevku bom poskusil opisati zgodovino in tehnični razvoj spletišča "Razmere v gorah", ki je s svojo aktualno rubriko "Trenutne razmere" že več kot dvajset let pomemben vir turnosmučarskih in ostalih gorniških informacij pri nas. O vsebinskem delu spletišča pa bodo podrobneje pisali njegovi uporabniki.
-----------------------------------------------------------

V začetku devetdesetih let prejšnjega tisočletja je Tim Berners-Lee naredil sistem za izmenjavo dokumentov med zaposlenimi v ženevskem CERN-u. Ta sistem je povezal v internet ter napisal strežniško programje in prvi brskalnik. Rodilo se je hiperbesedilo (HyperText Markup Language ali krajše HTML), ki ga je bilo mogoče brati po svetovnem spletu. Omogočalo je v besedilo vstavljati povezave na druge dele istega besedila ali celo na druge dokumente vključno s slikami. Seveda je to danes lastnost skoraj vseh urejevalnikov besedil, tedaj pa je bila ideja tako nova, da me je takoj navdušila. Poskusil sem, kako bi se stvar obnesla za urejanje mojih turnosmučarskih in tudi drugih zapiskov. V začetku leta 1995 sem tako namestil ustrezno programje na strežnik inštituta, kjer sem bil zaposlen. Hitro sem spoznal, da bi bili zapisi veliko bolj zanimivi, če bi jim lahko dodal še slike. Seveda so bili tedaj še zelo redki terminali, ki bi lahko prikazovali kaj drugega kot samo besedilo, a že zaradi sebe je bilo vredno poskusiti. Na ture sem tedaj nosil precej okorno video kamero in snemal in snemal. Ker sem se poklicno ukvarjal z analizo video posnetkov sem imel na razpolago sistem za zajem slik, seveda črnobelih. S svojih video posnetkov sem tako zajel nekaj slik in jih vključil v besedilo. Naslov teh spletnih strani (http://sizif.mf.uni-lj.si/~gore/) sem najprej povedal prijateljem in znancem, maja 1995 pa je bil objavljen tudi v Notes na Vaxu - ta sistem smo namreč v predinternetovskih časih uporabljali za izmenjavo informacij. Bila je to najbrž prva internetna stran z gorniško vsebino pri nas. Tedaj Planinska zveza namreč ni kazala nobenega zanimanja za take novotarije. Na moj predlog za sodelovanje mi je tedanji predsednik planincev pojasnil, da se je njegova organizacija odločila, da se z računalniki ne bo ukvarjala in naj to kar ostane domena nadebudnih posameznikov.



V začetku so bile slike črnobele.

V začetku leta 1996 je ta spletna stran vsebovala le moje zapiske o turnem smučanju. Tedaj so postali dosegljivi prvi skenerji in takoj sem pomislil na barvne slike. Ker sem se intenzivno ukvarjal s fotografijo sem na vseh turah slikal tudi diapozitive. Ko sem poslikal vseh 36 posnetkov na filmu, sem tega poslal v razvijanje nato pa iz posameznih diapozitivov dal delati malo večje slike, ali pa sem to naredil sam. Te slike sem nato skeniral in po kakšnem tednu ali dveh sem lahko sliko dodal v spletno stran. Drug problem je bil v tistem času slabo definiran način prikazovanja slovenskih znakov s strešicami. Zaradi zelo različne opreme obiskovalcev strani sem se odločil za hkratno vzdrževanje datotek s štirimi oblikami zapisa znakov: poleg iso 8859-2 (latin-2) še brez strešic (csz), star ascii način (~{`) in pri microsoftovsko usmerjenih uporabnikih priljubljen vzhodnoevropski način (winee).

V tem obdobju se je obisk strani povečal. Pričel sem dobivati pošto z različnih koncev sveta. Zato sem dodal še kratko besedilo v angleščini in stran z zbirko slik - Mountain Gallery.



Da pa ne bi bil sam edini pisec sem v letu 1997 povabil bralce, naj mi pošljejo svoje podatke o turah in pričel sem jih objavljati. Ko sem prejel po elektronski pošti besedilo sem ga ročno vpisal v spletno stran in kasneje tudi dodal morebitne slike, če mi jih je seveda avtor besedila poslal. Prvi prispevek je objavil Aleš Rotar, njemu pa je v tej sezoni je sledilo še 49 prispevkov. Stran je v letu 1997 doživela okoli 3000 obiskov, kar je bilo za tedanje razmere razveseljivo veliko.



Odmev na to spletišče je bil zelo ugoden. Posledica tega je bila, da smo se junija 1997 bralci in sodelavci Turne strani srečali 'v živo' na Rašici. Bilo nas je približno 25. Gledali smo diapozitive in se pogovarjali. Tedaj se je tudi rodila ideja, da bi ustanovili turnosmučarski klub in to se je v decembru istega leta tudi zares zgodilo.

Srečanje turnih smučarjev na Rašici leta 1997

Z naraščajočim številom prispevkov o turah je postajalo ročno objavljanje vse bolj zamudno poleg tega pa je v času mojih odsotnosti prihajalo do zamud pri objavah. Zato sem v naslednjem letu napisal program, ki je sproti pregledoval prejeto pošto in če je bila glava sporočila ustrezna je besedilo dodal v spletno stran. Ta program je bil napisan v Fortranu, kar je bilo tedaj najbolj primerno na strežniku, ki je bil pretežno namenjen računanju. Celotno spletišče je namreč gostovalo na mojem službenem računalniku. Z vse večjo popularnostjo in hitro rastočim številom obiskovalcev pa je to počasi postajalo nevzdržno. Zato me je avgusta 1998 zelo razveselila ponudba radia Ognjišče, ki mi je ponudil brezplačno gostovanje na svojem strežniku v zameno za pravico objavljanja naših prispevkov. Od tedaj je bilo spletišče razmer dosegljivo na naslovu www.slog.net/~frances. Vendar stvari niso šle povsem gladko. Ko se je prvič oglasil avtor prispevka z zahtevo po prepovedi objave svojega besedila na radiu Ognjišče, je bilo treba stvari tudi formalno urediti. Po zgledu strokovnih revij sem zato dodal v navodilo za objavo izjavo o prenosu vseh pravic glede prispevka na mene kot lastnika spletišča, seveda pa so vse moralne avtorske pravice ostale avtorju prispevka.

Spletišče na prelomu tisočletja

Obisk spletišča je zelo hitro naraščal - do leta 2002 se je povečal kar za desetkrat. Tako obiskanih strani pa ni več mogoče kar sproti vzdrževati. Poleg tega je bil moj dostop do strežnika radia Ognjišče razumljivo precej omejen. Zato sem se odločil za razvoj in preizkušanje programja postaviti svoj lastni strežnik, ki je bil v začetku kar moj večnamenski namizni računalnik. Ko sem končno po petih letih delovanja Turnega kluba Gora končno le uspel oktobra 2002 registrirati domeno kluba, sem se poslovil od radia Ognjišče in v letu 2003 prenesel spletne strani Turnega kluba Gora, Razmer, pošto ter vse ostalo programje na novo domeno turni-klub-gora.si, ki pa je še vedno gostovala kar na mojem namiznem računalniku, domenski strežnik pa je bil s soglasjem dekana na tedanji Visoki šoli za zdravstvo. Tudi to je bila seveda samo začasna rešitev.

Po nekaj letih sem kupil nov strežnik in ga postavil v svojem stanovanju. Ta strežnik je skrbel za vse moje in še marsikatere druge računalniške potrebe: gostil je nekaj različnih domen ter njihove imenske in poštne strežnike, vključno z domeno Turnega kluba. Spletišče Razmer sem nato počasi razvijal in dopolnjeval, pač glede na svoj razpoložljiv čas in potrebe. Postal sem navdušen uporabnik jezika PHP, ki je nekakšen predprocesor spletnega hiperbesedila. Spletne strani so tako postale prilagodljive in sodobno zasnovane, čeprav je videz v veliki meri ostal nespremenjen. Z razvojem digitalne fotografije ni bilo več potrebe po naknadnem dodajanju slik, ampak so jih avtorji prispevkov objavljali hkrati z besedilom. Število slik posameznega prispevka sem povečal na deset in njihovo velikost za prikazovanje na 1500 pik, saj prostor na disku ni bil več omejujoč. Slikam je bilo tudi mogoče dodajati podnapise in jih pregledovati s posebnim programom. Postopoma sem tudi celotno programje spremenil v utf-8 kodni sistem za slovenske črke. Naredil sem tudi možnost dodajanja GPS sledi in njihovega pregledovanja ter poskrbel za sorazmerno preprosto, a učinkovito iskanje po celotni bazi zapisov. Na željo nekaterih obiskovalcev sem uvedel tudi RSS kanal za obveščanje o novih prispevkih.


Strežnik si je leta 2012 delil kot stanovanja z ostalo gorniško opremo.


Poleti leta 2013 je prišlo do vloma v moje stanovanje in vlomilec mi je med ostalim odnesel tudi skoraj vso računalniško opremo. Na srečo sem redno skrbel za arhiviranje programja tudi na drugi lokaciji in tako sem lahko precej hitro, ko sem nabavil nov strežnik, na njem obnovil celotno spletišče. To in tudi občasni izpadi mrežne povezave me je napeljalo na misel, da sem postavil še en pomožen strežnik na oddaljeni lokaciji, oba pa se odzivata med drugim tudi na naslov razmere.e-gora.si.

Če sem bil v prvih letih zadovoljen z desetimi obiski spletišča dnevno pa je danes to število zunaj turnosmučarske sezone naraslo na neslutenih 30 tisoč dnevnih dostopov z več kot 1 GB prenosov, v sezoni pa je obiska še nekajkrat več. Seveda gre večina teh dostopov na račun robotov, ki neprestano pregledujejo svetovni splet, vsekakor pa tudi zunaj sezone tipično nekaj deset uporabnikov neprestano hkrati pregleduje spletišče.

Današnji videz začetne strani spletišča

Morda se kdo vpraša, kako je z računalniškimi vdori v strežnik. Poskusov je res veliko, vsak dan nekaj. A kot vse kaže do sedaj ni bilo še nobenega uspešnega. Res je nekajkrat prišlo do zlonamernega prepisovanja večjega dela vsebine strežnika, saj tega načelno na javno dostopnem strežniku tudi ni mogoče preprečiti, vendar pa je videti, da so vse ključne datoteke ostale nedotaknjene.

Pa še eno vprašanje mi večkrat postavijo: zakaj sploh to počnem. Odgovora pravzaprav ne vem. Predstavlja mi tehnični izziv, najbrž podobno kot plezanje ali bolj zahtevna tura v gore. In ne, za svoje delo in stroške nisem nikoli prejel plačila. En računalnik je res kupil Turni klub, napajalni sistem pa je enkrat nabavila Skala, to pa je bilo tudi vse. In dokler bo šlo bom poskušal ohranjati spletišče brez oglasov ter živeti v prepričanju, da počnem nekaj dobrega za skupnost.



France_Sevšek


Prispevek objavljen: nedelja 29.oktober 2017 -13:49
Zadnji popravek: sreda 08.november 2017 - 08:52

Komentarji
 

***pico
44.200.40.97
174209 (90866,34539,48804)
1495 (842,270,383)